Prihaja poletje in s tem čas, ko je treba svoje računalnike spucati prahu, kajti le-ta lahko močno ovira pretok zraka in posledično povzroča pregrevanje procesorja. O tem sem se (spet) prepričal na lastne oči. Tokrat je šlo za laptop, in sicer Acer Aspire 5100. Zanimivo je bilo to, da sem nanj ravno na sveže namestil sistem Windows XP in računalnik se je od takrat naprej totalno pregreval in ventilator gonil do konca. Tudi v nedelu (“idle”) je temperatura počasi naraščala do 100 stopinj, ko se je računalnik sam ugasnil. Predtem so bili naloženi Windows XP Media Center in računalnik ni kazal znakov pregrevanja (čeprav temperature dejansko nisem izmeril). Kljub temu sem naredil zaključek, da ne more biti drugega kot prah, zato sem laptop odprl in iz ventilatorja ter stranskih rež za pretok zraka dodobra spihal prah, ki ga na prvi pogled sploh ni bilo veliko. Vendar je rezultat odličen, temperatura procesorja je od takrat naprej med 40 in 50 stopinj celzija, kar je sprejemljivo in upam, da bo pri tem tudi ostalo do naslednje sezone in ponovnega čiščenja.

Sliki vzeti iz: http://www.notebookreview.com in https://isaac.ssl.berkeley.edu/wiki

Spet nekaj tedenskih utrinkov:

- V sredo sem se vračal iz Najdi.si-ja, ko sem v Dravljah na ulici opazil Umeka. Vozil je kolo in nosil svoja “shutter očala”.

Vir: http://www.polyvore.com/

- Ta teden se mi je večkrat zgodilo, da mi je nekdo “sledil” (oziroma, da sem jaz nekomu “sledil”). Z avtomobilom sem se peljal iz Kašlja po Zaloški cesti do Pražakove ulice v centru Ljubljane. Vso pot pa je nek avto vozil za menoj. Isto se mi je zgodilo, ko sem šel iz Stegen do Bežigrada. Obratna zgodba (jaz sem sledil) pa se je zgodila v četrtek, ko sem šel s kolesom od faksa na Viču vse do Vilharjeve ulice za Bežigradom za nekim kolesarjem.

- Udeležil sem se druge PHP konference. Trajala je 2 dni, kar se mi je zdelo primerno. Organizacija je bila na nivoju, izbor vsebine  je bil tudi dober.

- Dokončal sem obširno seminarsko nalogo za predmet Razvoj informacijskih sistemov (RIS). Naredil sem načrt za izdelavo informacijskega sistema za imaginarno podjetje Diskoteka.si, ki bi v grobem povedano na enem mestu ponujalo informacije o diskotekah in dogodkih v njih ter možnost najema diskotek in drugih potrebnih storitev (gostinstvo, varovanje, prevoz, oglaševanje). Del sistema sem tudi implementiral.

- Praznovali smo 5. obletnico mature. Skoraj cel razred (neverjetno in razveseljujoče!) se je zbral v Metnaju. Z Ano sva prišla na dogodek s kolesi. Že več let si shranjujeva podatke o večjih kolesarskih podvigih. Zdaj sva jih združila v obliki novega kolesarskega bloga.

- Prav nasmejal sem se, ko sem na Facebook-u opazil, da je neki punci ime Riana! Izkazalo se je, da jih je v Sloveniji 11, ime pa naj bi bilo pravzaprav izpeljanka iz imena Marija.

Temu tednu bi lahko rekel PLODEN TEDEN. Nisem imel ravno ovulacije, da bi bil zdaj ploden …

… sem pa naredil še zadnji Mihelčičev izpit, in sicer Poslovne funkcije. Dobil sem oceno 10/10. V juniju me tako čakata še 2 izpita in potem diploma.

Ogledal sem si gledališko predstavo Elektra. Kot ponavadi je Teater Megaron predstavo izvedel na zavidljivem nivoju. Tokrat je bila vsebina sicer dosti težka, ker ni šlo za komedijo. Kljub temu, da je bilo na trenutke vse skupaj zelo predvidljivo, so me določeni elementi predstave pozitivno presenetili (lončki za rože, dinamika oseb na odru, …).

Končno sem otvoril kolesarsko sezono. Pravzaprav sva jo skupaj z Ano. Iz Ljubljane sva šla vse do Litije. Pot je bila prav lepa. Nisva šla po glavni cesti, ampak po cesti, ki gre ves čas ob Savi (južno od nje) do Litije. V Litiji sva pomalicala in se spočila na klopci ob Savi. Sama Litija se mi je zdela zelo majhna, tako da sva si jo lahko v nekaj minutah ogledala in si ustvarila mnenje. Na hitro bi rekel, da je simpatična, ampak po drugi strani kar malo dolgočasna in zame odločno premajhna. Potem sva se po isti poti odpravila domov. Na poti domov sva imela močan nasprotni veter, ki se je tekom poti samo še stopnjeval. Res že dolgo nisem kolesaril v TAKO MOČNEM vetru. Prekolesarila sva 60 km (30 v vsako smer) in bila na koncu predvsem zaradi vetra totalno izmučena. Brez vetra po mojem mnenju ne bi bilo niti približno tako hudo.

Litija: Pogled na Savo

Zadnje dva dni sem se pospešeno učil za izpit Poslovne funkcije. To pomeni, da sem od jutra do večera sedel za sprintanimi zapiski in jih najprej bral, nato pa v glavi ponavljal. Sončno vreme me je pri tem spodbujalo. Na balkon sem si namestil stol, odvrgel odvečne cunje (štumfe in majico) in se ob učenju še nastavljal soncu. Vmes pa sem pogled vrgel tudi čez balkon na dogajanje na ulici/parkirišču/dvorišču za blokom.

Presenečeno sem ugotovil, da imajo praktično vsi v sosednjem bloku dojenčke. Vmes je sicer prišlo mimo nekaj babic in dedkov, ostalo pa so bile vse mlade družine s kakšnim otrokom in dojenčkom v vozičku. Tudi kakšna nosečnica se je našla vmes. Res sem bil presenečen!

Malo sem tudi opazoval te otroke in se nasmejal njihovim početjem. Najbolj sta me v dobro voljo spravila neka fantek in punčka, ki sta se najprej skupaj igrala, nato pa oba šla do svojih mamic, da ju tišči lulat. Najprej je potrebo opravil fantek in medtem je punčka dobesedno buljila vanj oziroma v njegovega pimpeka. Potem je lulala še punčka (mamica jo je čepečo držala v zraku) in tokrat je fantek z zanimanjem buljil vanjo oziroma se sklanjal, da bi kaj več videl iz spodnje strani. No, na koncu mu je mamica na hitro razložila, da je ona punčka in ne lula tako kot fantki.

Toliko dojenčkov, zabavni otroci in prijeten sonček so učenje res polepšali. Jutri bom pa videl, če sem se dejansko dovolj naučil!

Sploh se ne spomnim, kdaj sem se nazadnje oglasil. Prejšnji server je umrl, podatki so preživeli. Sedaj blog gostuje na novem serverčku.

Verjetno sem v tem času izgubil praktično vse bralce :) Sem pa zato veliko potoval po svetu. Oktober, november, december in pol januarja sem preživel v JV Aziji. Z Ano sva obiskala Tajsko, Laos in Vietnam. Super izkušnja. Marec in pol aprila sem skupaj s kolegi iz faksa preživel v ZDA. Obdelali smo predvsem zahodno obalo (Los Angeles, San Francisco, Las Vegas, Phoenix, San Diego), za en dan smo skočili v Tijuano v Mehiko, 4 dni pa smo preživeli v New Yorku. Še ena super izkušnja.

Zdaj sem doma in se že veselim novih aktivnosti in obveznosti. Resneje sem se začel ukvarjati s fotografijo, čakajo me še trije izpiti za faks, polet z balonom, kakšna dobra knjiga, kupiti moram nekaj novih stvari (kolo, TV, …), obiskati poroke kolegov, ki so se počasi začeli poročati, napisati kakšen dober košček kode, udeležiti se kakšne dobre konference, poleg vsega pa si vzeti kakšen dan na easy in preprosto zabušavati. Aja, pa blog bom spet pisal, hehe.

Včeraj zvečer se je skozi odprtino rahlo priprtega okna v mojo sobo prerinila velikanska vešča. Velika kot je bila, je imela kar nekaj spretnostnih težav med letenjem. Zato sem se je potihem kar malo bal, da me ne bi udarila po glavi.

Kasneje, ko sem šel spat in se je že nekam potuhnila, da je nisem več našel, sem se vprašal, kaj sploh je veščam, da so aktivne ponoči. Kot vse kaže, jih zelo privlači luč oziroma svetloba. Zakaj za vraga je potem aktivna ponoči in mora iskati vire svetlobe, če bi lahko letala podnevi, ko je vsepovsod svetlo?!

Dopuščam možnost, da je odgovor povsem trivialen, vendar mi ni nič padlo na misel, pri biologiji se tega nismo učili, na internetu pa se mi ne da brskati. Morda je sploh ne privlači svetloba, ampak toplota … ali kaj tretjega?

Konec današnje večerne misli.

Spet gre zares. Na spletni strani http://top100djs.djmag.com/ je zopet odprto eno najbolj znanih glasovanj za najboljšega DJ-ja leta. Posebno je tudi zato, ker glasuje izključno ljudstvo. Sam sem dal glas Umeku, ker ga podpiram in se mi zdi, da si res zasluži čim višjo uvrstitev.

Če ga želite tudi sami podpreti in s tem na nek način podpreti slovensko produkcijo nasploh, potem izpolnite obrazec na http://top100djs.djmag.com/.

Glasovanje se zaključi 24. septembra, rezultati bodo znani 29. oktobra letos.

Slučajno sem pogledal na račun in videl, da so mi za škatlo za pico računali 0,40 EUR. Pico sem namreč vzel za domov. Obstajajo 3 možnosti:

- To počnejo povsod, vendar do sedaj še nikjer nisem bil pozoren.
- To počnejo samo v naši piceriji (Sorrento).
- Tega do sedaj ni nihče počel, počasi pa se bo razpaslo po vseh picerijah.

Kakorkoli že, kar malo sem bil presenečen, da posebej računajo ta kos kartona.

Takle mam.

Podarimo.si je slovenska spletna stran, ki je kar dobro zaživela. Gre za daritveni oglasnik, kjer imamo uporabniki možnost oddajti oglase tipa “Podarim” oziroma “Potrebujem”. Kakršnokoli prodajanje je prepovedano.

Na omenjenem spletnem mestu sem malo pregledoval kakšne omare ponujajo darovalci. Potrebujem namreč omaro ali dve za mojo “novo” sobo. Ker v sobi morda ne bom preživel več kot 2 leti ter zato, ker je ideja na mojem zeljniku zrasla hipoma, se mi ne zdi smisleno vlagati veliko denarja v omare ali brez veze finančno obremenjevati starše. Ideja je po mojem mnenju smiselna tudi zato, ker se mi zdi, da nove omare niso preveč poceni, marsikomu pa se doma brez namena valjajo lepo ohranjene. Če se motim, se resno priporočam za popravek in informacijo, kje dobim poceni omare.

Povsem druga zgodba se mi zdijo oglasi, ki jih najdemo pod sekcijo “Potrebujem” in pišejo, da potrebujejo avto ali mobitel. Prepostavimo, da ne pričakujejo, da jim bo kdo podaril novega Audija A5. V tem primeru se da danes dobiti star avto po zelo nizki ceni. Vstopne modele mobitelov se da prav tako dobiti za drobiž. In resnično ne razumem, kako bo nekdo lahko vsako leto plačal avtomobilsko zavarovanje in registracijo ter vse mobitelove pogovore, če si ne more privoščiti niti toliko drobiža.

Morda bi za avtomobile še lahko razumel. Za mobitele pa zelo težko. Zgodil se mi je naslednji primer: Prodajal sem rabljen mobitel za 9 EUR in nekdo mi je poslal e-mail z vprašanjem, če mu ga podarim zastonj, ker ga nujno rabi. Meni se je vprašanje zdelo smešno. Ne da bi se mi šlo za tistih 9 EUR (čeprav je bil mobitel po mojem mnenju vreden dvakrat toliko), ampak da se še enkrat ponovim: Če oseba nima 9 EUR, kako bo plačala pogovore, ki na mesec zelo težko pridejo manj kot 5 EUR?

Za konec moram nujno napisati še par besed, da ne bo tale sestavek pustil napačnega vtisa. ZELO podpiram medsebojno pomoč in darovanje materialnih dobrin (mislim, da v mojem krogu kolegov še najbolj), ZELO podpiram tudi pomoč revnim (kar sem tudi že večkrat aktivno potrdil). Poudariti želim tudi, da me zgornji primeri niso razjezili (ker imajo morda tak prizvok), ampak se mi zdijo samo smešni in jih ne razumem. Morda pa me kdo s svojim komentarjem (konstruktivnim, ne žaljivim, prosim) razsvetli!